Srečno in varno na izletih v gorah v novem letu 2011    Upravni odbor PD Blagovica

Z baklami na Limbarsko goro. Na božični dan, se nas je kljub slabi vremenski napovedi kar nekaj zbralo pred planinski kozolčkom v Blagovici in se v soju bakel in svetilk podalo v temno in hladno noč na Limbarsko goro.   Več slik s pohoda najdete v foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

Markacijski odsek Planinskega društva Blagovica je dejaven že vsa leta obstoja društva, v njem je trenutno šest markacistov, ki so zato tudi usposobljeni. Najbolj aktiven je načelnik Miro Podbelšek, ostali pa zaradi drugih obveznosti malo manj. Letošnje leto smo bili še posebej aktivni in tako skupaj opravili 266 ur pri vzdrževanju na planinskih poteh. Naše društvo vzdržuje Rokovnjaško planinsko pot, Domžalsko pot spominov NOB, Evropsko pešpot E6 in pa povezovalne poti po občini. Veliko dela smo vložili v menjavo enotnih smernih puščic, ki so po novem predpisane s strani Planinske zveze Slovenije, hkrati pa smo zamenjali tudi drogove in sicer na približno eni tretjini naših poti. Ostale nameravamo zamenjati v prihodnjih dveh letih, saj nam finančne zmožnosti prej ne dopuščajo. Veliko dodatnega dela pa nam je povzročilo deževje, saj nam je proti Golčaju zaradi plazu odneslo del poti, ki smo jo na novo speljali in postavili mostičke. Na poti iz Krašnje proti Limbarski gori pa je narasla reka Radomlja že drugič odnesla lesen mostiček in smo zaradi varnosti pot speljali preko večjega betonskega mostu. Potrebno je bilo nakopati pot, izdelati stopnice, nov del poti markirati ter postaviti puščice. Tako vas obveščamo, da je pot na Limbarsko goro iz Krašnje urejena in varna, kar so vsakdanji pohodniki že opazili. Potrebna je bila tudi obnova bivaka na Špilku, najvišjega vrha občine, saj je nanj padla veja in preluknjala streho. Naj omenim, da se je načelnik naših markacistov g. Miro Podbelšek udeležil tudi delovne akcije na planinski poti iz Kamnika proti Veliki planini, saj je letos tam potekalo svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Vse občane vabimo na obisk naših hribov, želimo vam varen korak in srečno vrnitev domov, mi pa se bomo še naprej prizadevali za urejene poti in žige na naših poteh. Kaj delajo markacisti si lahko pogledate v foto galeriji markacistov >> ali na podstrani markacijskega odseka >>. Zapisala: Aleš Podbelšek

Tokrat smo se podali na mejni greben Karavank. Lep sončen dan nas je spremljal na poti, ko smo se znojili proti vrhu dokler nas ni ustavil nenavaden prizor. Medved je odlomil mlad borovc in si na njem brusil kremplje. Še dobro, da smo vso pot klepetali. Še na vrhu med malico nismo utihnili. Pri spustu smo srečali veliko planincev, tako da o osamljenih brezpotjih tu ravno ni govora. Za konec smo si privoščili še kavico pri Aljaževem spomeniku v Dovjem nato pa se polni vtisov odpeljali domov.   Več slik s pohoda najdete v foto galeriji >> Zapisala: Sonja Mlakar

Planinski izlet na Grossglockner. Tokrat smo se kar z avtobusom povzpeli na razgledne platoje Visokih tur v Avstriji, se v soncu naužili lepot 3798 m visokega Grossglocknerja. Spust na ledenik se je kar vlekel, glede na to, da so se še pred nekaj leti nanj spustili v parih minutah. Sledila je vožnja na Edelweisspitze, zaključili pa smo na slastni večerji na Gorenjskem. Več slik s pohoda najdete v foto galeriji >>   Zapisal: Bojan Pustotnik

V petek 10.09.2010 smo planinci iz Blagovice, ob občinskem prazniku občine Lukovica, izvedli Tek na Špilk - najvišji vrh občine Lukovica in Krajevne skupnosti Blagovica. Teka se je udeležilo lepo število tekačev iz okoliških krajev, ki so pohvalili organizacijo in samo progo teka. Start teka je bil na Trojanah, po dobrih 8 km teka po prečudoviti naravi pa so tekači pritekli na vrh. Upam, da se v naslednjem letu spet dobimo na vrhu Špilka, v še večjem številu.   Več slik s teka na Špilk najdete v foto galeriji >>   »Čestitke vsem tekačem« Zapisal: Ilija Medič

T E K na najvišji vrh občine Lukovica na Š P I L K 957 m Kdaj: petek, 10.09.2010 Zbor: ob 16:30 uri pred planinskim kozolčkom v Blagovici Trasa: Trojane – Špilk, 8 km, višinska razlika 350 m, proga poteka po makadamski cesti, zadnji del pa je po planinski stezi Kategorije: moški do 1980, moški do 1960, moški nad 1960 in ženske Kolajne: V vsaki skupini prvi trije prejmejo medalje, skupni zmagovalec v moški in ženski konkurenci pa še pokal Štartnina: štartnine ni Navodila: Za tekmovalce so preskrbljeni napitki ob progi in prevoz na start. Vsak teče na lastno odgovornost. V primeru dežja se tek prestavi za nedoločen čas. Prijave: Obvezne prijave do 09.09.2010 na tel. 041-710-681 (Bojan) ali prek e-pošte: pd.blagovica@gmail.com Organizator: PD Blagovica »Se vidimo na Špilku«

Leto 2010 so Združeni narodi razglasili za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti-to je pestrosti živega sveta. Biotska raznovrstnost zajema vse oblike življenja na zemlji, od virusov do tropskih pragozdov. Slovenija sodi med države z najvišjo biotsko raznovrstnostjo v Evropski uniji. V naši mali državi se prepletajo vplivi Alp, Dinarskega sveta, Sredozemlja in Panonske nižine. V Sloveniji je znanih in evidentiranih okoli 22000 rastlinski in živalskih vrst, čeprav strokovnjaki menijo, da je teh vrst okoli 100.000. Posebno veliko je endemičnih vrst, okoli 800, od tega v podzemnem svetu okoli 300 vrst. Ob tem mednarodnem letu je Društvo Drobnovratnik iz Postojne pripravilo razstavo »Rajski vrtovi pod Snežnikom«, ki je bila na ogled v Gozdni hiši Mašun. Kot zanimivost, drobnovratnik je prvo opisani jamski hrošč, ki so ga leta 1831 našli v Postojnski jami. Ogledala sem si to zanimivo razstavo, kjer so bili predstavljeni ekosistemi in značilnosti Snežnika in okolice, Pivška presihajoča jezera, Cerkniško jezero in Planinsko polje. Snežniški gozdovi nudijo zatočišče in življenski prostor tudi trem našim zverem- volku, medvedu in risu, ki je eden najbolj ogroženih vrst pri nas. Zanimiv je tudi Mašun, ki leži na višini 1025m, obdan z veličastnimi gozdovi. Tu je bilo nekoč gozdarsko naselje, na gozdarski grad nas spominjata dva grajska stolpiča. Ohranjena je tudi kamnita klet. Ob vrnitvi proti domu skozi prostrane snežniške gozdove je zanimiv tudi ogled gradu Snežnik. Tu je bila tudi prva gozdarska šola v Sloveniji. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Po čakanju od samega začetka v letu 2007 se je končno zgodilo. V nedeljo 22.08.2010 smo se GKO-jevci s kolesi odpravili na najvišji slovenski cestni prelaz na Vršič. 8 pogumnežev se nas je zbralo in s kombiji smo se odpeljali proti Gozd Martuljku, kjer nas je pričakalo lepo sončno vreme in prelepi razgledi na okoliške vršace s Špikom na čelu. Začeli smo zgodaj ko še ni bilo prevroče. Toda po kolesarjenju po kolesarski poti do Kranjske Gore smo se dokaj hitro ogreli že na prvi klanec do jezera jasna od koder smo prvič lahko zagledali kam se sploh podajamo. Od mostu čez potok Velika Pišnica pa se je začelo zares. Vsak od nas je ubral njemu najprimernejši tempo in mahnili smo jo v klanec. Skupina 8-ih kolesarjev se je tako razbila na manjše skupinice, vsak pa se je trudil po svoje da le pride na vrh. Kolesarili smo po lepi gorski cesti s kar 24 serpentinami s prelepimi razgledi navzgor in nazaj v dolino. Po slabih 2 urah sopihanja in zdaj že dodobra ogretih mišicah so prvi izmed nas že prispeli na vrh 1611m visokega cestnega prelaza. Kmalu smo sledili še vsi ostali eden za drugim. Tako nas je vseh 8 GKO-jevcev uspešno prevozilo celoten vzpon na Vršič. Očitno smo med letom pridno trenirali saj ni bilo nobenih večjih problemov. Bravo! Za nagrado smo si lahko na vrhu privoščili ohlajeno pijačo v planinski koči in si privoščili počitek v lepem sončnem vremenu ob občudovanju pobočij Julijcev. Na vrhu prelaza smo si bili enotni da vzpon sploh ni tak bav bav kot se zdi...samo vztrajati je treba pa gre. Strinjali smo se da se bomo na Vršič še vrnili, padla pa je celo pobuda za vzpon na Mangartsko sedlo. Morda...nekoč :) Po klepetu pred planinsko kočo smo se na vrhu še vsi skupaj slikali z napisom in sledil je še spust nazaj v dolino. Le ta pa se je kaj kmalu prekinil, saj smo že po nekaj serpentinah menjali zračnico. Z medsebojno pomočjo smo hitro opravili zamenjavo in jo ucvrli naprej po klancu navzdol...in glej ga zlomka že je spustila druga. No tudi to smo uspešno zamenjali. Spet se je pokazalo da je vredno imeti rezervno zračnico vedno s seboj. Po vulkanizerskih opravilih pa smo se le lahko spustili do Jezera Jasna, kjer smo s kozorogom naredili še eno skupinsko slikco, nato pa smo se odpravili do kombijev v Gozd Martuljku. Mislim da smo se imeli na izletu lepo, pa po mnenjih sodeč tudi vzpon ni bil pretežek. Upam, da bomo šli kmalu spet tja ali pa vsaj na kakšno drugo turo, kjer se nam lahko pridružite še ostali.  Več o izletu si lahko pogledate v galeriji slik >> ali pa prek pod strani kolesarskega odseka >>. Načelnik: Igor Trdin

4. julija smo se blagovški planinci odpravili v Karavanke. Prijetno pot smo pričeli pri Valvazorjevemu domu, povzpeli smo se na Vajnež, pot nadaljevali po grebenu do Stola. Med potjo smo opazovali preproge rož. V mesecu juliju je narava najbolj radodarna z njimi, tako, da nam nudi veliko užitkov v opazovanju raznovrstnega planinskega cvetja. Najbolj sem bila vesela, ko sem našla mali alpski zvonček ter Zoisovo vijolico, ki sem ju prvič videla v naravi. Zoisova vijolica raste v Sloveniji le v Karavankah. To vijolico je okrog leta 1786 odkril Karel Zois. Avstrijski botanik Wulfen jo je leta 1790 opisal in poimenoval po njenemu najditelju, napisal pa je tudi, da je Zoisova vijolica »najlepši otrok naših gora«. Zanimivo je opazovati, kako malo potrebujejo rože za svojo rast, saj skoraj med samim kamenjem rastejo razni kamnokreči, lepnica, krešica, lepa madronščica in še mnogo drugih. Kljub nevihti, ki nas je ujela pri povratku v dolino, smo preživeli zelo lep dan. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Čeprav nam letos vreme ni najbolj naklonjeno za pohode v hribe, se vseeno najde kakšna urica lepega vremena za obisk gora. V začetku in proti koncu maja mi je uspelo izkoristiti lepo dopoldne za obisk Kamniškega vrha. To je najvišji vrh v grebenskem predgorju Kamniško- savinjskih Alp. Poleg zanimivih rožic, ki nas presenečajo v vsakem letnem času, so zanimivi za ogled Korošaški slapovi ter planina Osredek. V spomladanskem času so pašniki polni spomladanskega in Clusijevega svišča, malo višje pa lahko opazujemo avrikelj, ki ponavadi raste na težko dostopnih mestih. Proti koncu maja po zacvetijo pogačice, orlice, alpska mastnica. Mastnica spada med mesojede rastline. Nežna rastlina ima lepljive liste, ki so past za žuželke. Iz beljakovin žuželke mastnica pridobi dušik, ki ga primanjkuje v zemlji, kjer raste. Seveda poleg naštetih raste še veliko rož, ki bodo pritegnile našo pozornost, nekaj pa vam jih pošiljam na ogled. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

V nedeljo 23.05.2010 smo se GKO-jevci odpravili okrog Čemšeniške planine. Nekaj se nas je podalo že kar iz Blagovice, ostali pa so se nam pridružili v Šentgotardu tako da nas je bilo skupaj 8. V Šentgotardu je bil pogled na Čemšeniško dokaj skeptičen saj je celo planino objemal velik črn oblak in na samem štartu je tudi malo rosilo. Kaj kmalu je dež ponehal in pričelo je sijati toplo sonce. Tako smo imeli lep izlet po južni strani Čemšeniške planine z lepimi razgledi na Zasavsko dolino z vrhovi. V Jesenovem smo se ustavili na krajši počitek in pijačo pred vzponom na prelaz Vrhe. Ko smo se ravno posedli pred planinski dom za krajšo malico se je od vzhoda proti nam kar precej ulilo, tako da smo našo pavzo lahko malo podaljšali da je ploha minila. Sledil je najzanimivejši del izleta...seveda zopet v soncu...namreč adrenalinski spust po planinski pešpoti od Vrhov do vznožja Krvavice. Tokrat je bilo še posebej zanimivo saj je ploha namočila kolovoz...oglejte si v galeriji :). Od tam naprej je bil še dolg in hiter spust po makadamski cesti in vzpon na Presedlje vse top v soncu. Na vrhu vzpona pa zopet pooblačitev zato smo jo hitro mahnili proti Zaplanini toda kljub temu nas je pa tokrat dež le  prehitel in z nas opral blato s pešpoti... v Šentgotardu so nekatere pričakali avtomobili, ostali pa smo se še divje podali proti Blagovici. Kljub spremenljivemu vremenu smo imeli prekrasen izlet z vsemi možnimi pogoji in cestami tako da je bilo zanimivo. Več os izletu si lahko pogledate v galeriji slik>> Načelnik: Igor Trdin

Štiridnevno potepanje po otoku Krku je bilo nadvse prijetno. Dobra družba, lepo vreme, solidne storitve v hotelu. Kaj bi hoteli še več. Po zajtrku hoja po presenetljivi "kamniti" pokrajini, nato izlet na Goli otok, večerja, naslednji dan prečenje grebena, kopanje v bazenu. Samo najbolj hrabri so se namočili v morju. Zadnji dan pa malo manj hoje, pričakovanje dežja, na koncu pa je še sonce posvetilo. Z eno besedo super, oziroma kot sem že rekel "za ta denar je to to" Več slik s pohoda najdete v foto galeriji >>   Zapisal: Bojan Pustotnik

V nedeljo 18.04.2010 smo se kolesarji z našega odseka odpravili na kolesarski izlet po slovenski obali. V Blagovici in okolici se nas je v deževnem vremenu zbralo 10 kolesarjev. Ne preveč dobre volje zaradi vremena smo se z dvema kombijema odpravili proti obali, saj je bila vremenska napoved za čez dan boljša. Z upanjem na boljše vreme smo prispeli do Žusterne, kjer je bilo še vedno mokro po cesti, vreme pa nekoliko oblačno. Zajahali smo naše konjičke na dveh kolesih in se odpravili proti Izoli. Tu so nas že pričakali prvi sončni žarki ter prekrasna zelena narava. Povzpeli smo se do Belvedera, se hitro spustili do Strunjana. Sledil je še vzpon na Beli Križ in kar zahteven spust do centra Pirana. Na tem spustu smo namreč prvič kolesarili po granitnih kockah. V Piranu smo si privoščili počitek in se posladkali z odličnim sladoledom. Spočiti smo dobre volje nadaljevali pot skozi mondeni Portorož do Lucije in naprej ob obali dokler nismo zavili na Parenzano (nekoč železniško progo trst-Poreč danes pa prelepo kolesarsko pot). Po njej smo kolesarili do meje z republiko Hrvaško, kjer smo naredili večji krog okrog okoliških sadovnjakov. Nazaj proti Žusterni smo se peljali po progi Parenzane skozi dva lepša tunela in po urejenih kolesarskih poteh. Po prevoženih 55 kilometrih in razboleli zadnji plati smo z veseljem v Žusterni zavili na slastno kosilo. Vsi smo se strinjali da se je še kako splačalo vztrajati saj smo imeli zares lep kolesarski izlet, ki sta si ga zamislila in vodila Anka in Matjaž. Več os izletu si lahko pogledate v galeriji slik>> Vodnikoma Anki in Matjažu še enkrat hvala lepa za idejo in vodenje. Pa upam da se vama utrne še kakšna podobna ideja za kolesarski izlet. Načelnik: Igor Trdin

V lepem sončnem nedeljskem jutru se nas je zbralo devet planincev, ki smo si želeli ogledati Bohor in najti zaščiteno rožico jarico, ki je značilna za te kraje. Odpeljali smo se do Jablance, na parkirišču pustili avtomobile in se podali na lepo krožno pot. Najprej smo prispeli do enega od štirih slapov, ki se imenuje Ubijavnik. Ob slapu smo se povzpeli po kratki, vendar zelo strmi poti na kolovoz. Sledila je prijetna hoja po gozdu do partizanske bolnice v Travnem lazu. Bolnica je delovala od februarja do aprila 1944, takrat pa je bila izdana in jo je okupator porušil. Pri hoji proti Velikemu Javorniku smo opazovali spomladansko cvetje. Gozd je bil prekrit s preprogo zvončkov, kronc, dvoliste morske čebulice, deveteroliste konopnice, votlega petelinčka, tevja, trobentic, škrlatnega teloha… Ob poti pa je ostro Vikijevo oko opazilo zgodje spomladansko gobo, ki se imenuje škrlatna čašica. Videli pa smo tudi rastišče navadne jarice. Vendar smo bili z ogledom vsaj teden dni prepozni, ker so že zaprle svoje lepe rumene cvetove, tako, da nismo videli niti ene, ki bi bila v polnem cvetenju. Jarica je do 15 cm visoka trajnica. Njena domovina je Balkan, vendar so jo v preteklosti ponesli po celi Evropi, saj je bila zanimiva kot rastlina za parke in vrtove. V naravnih rastiščih pa je izredno redka. V Sloveniji je znano samo to rastišče na območju Koprivnika in Javornika. Ker spada jarica v družino zlatičnic je strupena, povzroča želodčne težave. Drugo rastišče pa smo videli na Javorniku, ki je z 1024m najvišji vrh, vendar so tudi tu že odcvetele. Pot smo nadaljevali čez Koprivnik 982m do koče na Bohorju. Po malici pa nas je čakal se zadnji del poti do avtomobilov. Ob poti proti dolini pa smo videli še spomladanski grahor in po zelo zanimivo in tudi ne tako pogosto rožico- alpski vimček. Listi so podobni lipovim listom, grozdasto socvetje pa je sestavljeno iz drobnih cvetov, ki imajo temnordeče in rumene cvetne listke. To je bil lep aprilski izlet, saj smo začeli v soncu, potem se je pooblačilo in na poti od koče pa nas je spremljala ploha sodre, nato sneženje in na koncu malo dežja. Zanimive slike s pohoda najdete v naši foto galeriji >> Zapisala: Sonja Mlakar

Da bi se srečni in zdravi vrnili s hribov in v spomin na vse žrtve, ki so ostali v hribih naš župnik že nekaj let na velikonočni ponedeljek namenja mašo. Lepo vreme, znani in neznani obrazi, vsi pa po srcu ljubitelji vsega lepaga, kar pa v hribih gotovo ne manjka, smo se spomnili ponesrečenih v srcu pa smo si zaželeli, da bi jih bilo čim manj in da bi se še velikokrat srečali. Hvala župniku in vsem ki ste počastili ta dogodek. Več slik s pohoda najdete v foto galeriji >>   Zapisal: Bojan Pustotnik

Po nekaj vikendih s slabšim vremenom smo le dočakali 1. kolesarski izlet v tem letu. V nedeljo 4.4.2010 smo se ob 13.00 odpravili iz Blagovice na Golčaj in tako ponovili naš prvi skupni izlet z novembra leta 2007. Izleta se je udeležilo 5 kolesarskih zanesenjakov. Za prvi izlet je bila strmina kar huda a smo jo vsi brez težav zmogli (265m višinske razlike in 4,1 kilometra). Do vrha smo si dodobra ogreli mišice zato smo se že veselili poti navzdol in hitrega spusta v dolino. Slike z vzpona na Golčaj si lahko ogledate v galeriji. Komaj že čakamo pot na morje-Parenzana, ki bo naslednji izlet zato že sedaj toplo vabljeni na primorsko 18.4.2010. Več o odseku si lahko preberete na pod strani kolesarskega odseka >> Načelnik: Igor Trdin

V času okoli Velike noči zacvetita pri nas dve redki, ogroženi in zaščiteni rastlini. To sta velikonočnica in močvirski tulipan ali kot se tudi imenuje močvirska logarica. Velikonočnica spada v družino zlatičnic in v rod kosmatincev. Od drugih kosmatincev se loči po tem, da ima le velikonočnica pokončen cvet. To je stepska roža, ki ima za svojo rast rada suhe travnike. Na svilnato dlakavih stebelcih raste čudovit plavo-vijoličen cvet. Pri nas se je ohranila le na rastišču pod Bočem, nekaj jo pa je tudi v okolico Ponikev. Ker je to zelo lepa in zanimiva cvetlica, je veliko zanimanja za njen ogled. Ker pa obiskovalci na rastiščih naredijo veliko škode, so naravovarstveniki rastišča ogradili in jih čuvajo, da se rastline ne pohodijo. V Sloveniji raste močvirski tulipan le na nekaj rastiščih na Ljubljanske barju, v Krakovskem gozdu ter v severovzhodni Sloveniji. Drugače pa raste tudi v zahodni Evropi in na Kavkazu. Vendar je njena rast ogrožena zaradi spreminjanja njenega življenjskega okolja, predvsem izsuševanja in gnojenja. Močvirski tulipan je zavarovana rastlinska vrsta, kot ogrožena vrsta pa je uvrščena na Rdeči seznam praprotnic in semenk. Tulipan je izredno lepa rastlina, škrlatno-belo lisasti, vendar je zaradi vsebnosti alkaloidov, ki jih vsebuje, strupen. Kot za vse rože velja tudi za to, da je najlepša v naravi, ker je prav lepo pogledati travnik na barju, na katerem cveti vse polno teh tulipanov. Ohraniti jim moramo življenjski prostor, tako, da nas bodo vedno razveseljevali z svojo lepoto. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Svetovni dan voda je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila v Riu de Janeiru leta 1992. V EU so države članice dolžne ohranjati površinske in podzemne vode v dobrem stanju, vodne vire pa izkoriščati v taki meri, da je zagotovljena njihova naravna obnova. Zemlja se imenuje tudi modri planet, ker več kot 70% zemeljske površine pokrivajo vode. Od tega je 97% slane vode, zdrave pitne vode pa je samo 1% . Od vode je odvisen obstoj vsega življenja na zemlji, zato moramo z vodo ravnati skrbno in varčno. Kot zanimivost naj povem, da človek zdrži brez hrane skoraj en mesec dni, brez vode pa samo od 5-7 dni! Iz naših pip zaenkrat še priteče dobra pitna voda. To pa ni samoumevno marsikje po svetu, ogromno ljudi trpi zaradi pomanjkanja pitne vode. Zato moramo še toliko bolj paziti na naravo, na vodo, da se nam ne bo zgodilo to, da naša VODA ne bo več pitna! Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Slovenija spada z 58% poraščenostjo z gozdovi na tretje mesto med državami v Evropski uniji. Več gozdov imata le Finska in Švedska. Zaradi strnjenosti naših gozdov, so v njih našle svoj življenjski prostor in zatočišče tudi velike zveri, kot so volk, medved in ris, ki so drugje v Evropi na robu obstoja. Gozdovi so zbiralniki in zadrževalci pitne vode, čistilci zraka in tovarne kisika, ki nastaja v procesu fotosinteze. Slovenske gozdove poleg naravnih ujm – vetra, snega in žleda, ogrožajo tudi insekti, predvsem lubadar. V naših gozdovih prevladujejo listavci, ki jih je 54%, prevladujeta pa bukev in hrast. Ob dnevu gozdov se moramo spomniti na pomembnost tega ekosistema, zavedati se moramo, da ga čuvamo in ohranimo še za naslednje rodove. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Zadnji februarski dan se nas je 8 korajžnih planincev podalo v soju temne noči na Špilk. Pričakovali smo polno luno, vendar nam narava ni bila naklonjena. Kljub temu smo s svetilkami ob klepetu kar prehitro osvojili vrh. V močnem vetru nam je naš mali bivak nudil prijetno zavetje. Polni vtisov ob povratku smo ugotovili, da bi lahko podoben pohod še kdaj ponovili. Več o pohodu najdete v foto galeriji >>   Zapisal: Bojan Pustotnik, Vodniško-izletniški odsek

Otoplitev in zadnje deževje je povzročilo, da je na Ljubljanskem barju kar veliko vode in je prav zanimivo za pogledat. Mislim, da so najlepši razgledi na barje iz grička Sv. Ana, ki se dviga nad Podpečjo. Sveta Ana je visoka 484m, ki nudi razgled ne le na barje, temveč tudi na Alpe, ob lepem vremenu lahko uzremo tudi Triglav. Ljubljansko barje se razprostira na okoli 130 km2 površine med Ljubljano, Vrhniko, Igom in Škofljico. Barje nudi svoj življenjski prostor in bivališče mnogim rastlinam in živalim, predvsem pticam, ki jih drugod po Sloveniji in celo po Evropi ne najdemo. Na barju je našlo svoje domovanje okoli sto vrst ptic, 80 vrst metuljev in okoli 50 vrst kačjih pastirjev. Zaradi občuvanja življenjskega prostora redkim in ogroženim vrstam in pomembnosti pri napajanju podtalnice- barje je kot vodni zbiralnik, spada to območje pod NATURO 2000. Od jeseni leta 2008 pa je barje razglašeno za Krajinski park Ljubljansko barje. Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Na pustno nedeljo je bilo pri nas v Blagovici spet veselo. Planinsko društvo Blagovica je že 9 leto organiziralo pustno rajanje za maškare iz Krajevne skupnosti Blagovica. Od igrišča, kjer smo se zbrali, smo se sprehodili do dvorane kulturnega doma in se tako malo pokazali radovednim obrazom na oknih hiš. Nato pa smo veselo zaplesali in se igrali. Pustnih šem ni manjkalo, tako starih kot mladih in vsi smo se odlično zabavali. Kot se spodobi, smo se tudi poslovili od naše ljube dvorane, ki nam je dolgo služila, saj smo letos verjetno zadnjič plesali v njej. Naredili smo skupinsko fotografijo nato pa smo rajanje začinili še s sladkimi krofi in z majhnimi darilci za vse maškare. Poslovili smo se z nasmeškom na ustih, zadovoljni, da je še ena maškarada minila v prijetnem vzdušju in v upanju, da smo dovolj plesali in skakali, da smo odgnali zimo. Več z maškarade najdete v foto galeriji >> Zapisala: Maja Pustotnik, načelnica Kulturnega odseka

Tokrat smo se podali po delu Rokovnjaške poti iz Češnjic do Brda. V hladnem ampak prijetnem dnevu so slabe štiri ure minile kot bi mignil. Prijetna hoja, ravno prava temperatura, razgledi, sonce, sneg, mestoma ledena pot, vse to je prispevalo, da je za nami čudovit zimski dan, ki smo ga namenili rekreaciji točneje pohodništvu. Vodniki PD Blagovica so poskrbeli za vodenje, PGD Blagovica in naš informator Ilija pa za prevoz do naših vozil, pohodniki pa za dobro vzdušje. Vsem skupaj hvala in se vidimo naslednjič.   Več o pohodu najdete v foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik, Vodniško-izletniški odsek

V A B I L O Vabimo vas na planinski pohod po Rokovnjaški planinski poti (2. etapa), ki bo v nedeljo 07.02.2010. Zbor je ob 10:00 uri pred planinskim kozolčkom v Blagovici. Od snežnih razmer je odvisno kateri del poti bomo prehodili, v vsakem primeru pa nas čaka okoli 3 - 4 ure lahke hoje. Oblecite se vremenu primerno, hrana in pijača je iz nahrbtnika, priporočamo pohodne palice. V primeru zelo slabega vremena pohod odpade oziroma se preloži. Kdor še nima dnevnika Rokovnjaške planinske poti, ga bo lahko nabavil pred startom po redni ceni 2,50 € pri vodniku. Pohod vodi Peter Urankar, dodatne informacije so na voljo na tel. 041/253-472. Vodniško-izletniški odsek

Leta 1971 je bila v iranskem mestu Ramsam podpisana konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, t.i. Ramsarska konvencija, ki deluje v okviru UNESCA. Leta 1996 pa so 2. februar razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo pozornost mokriščem. Mokrišče ali močvirje je ekosistem visoke naravovarstvene vrednosti. Zelo je pomemben življenski prostor za redko in ogroženo rastlinstvo in živalstvo, so vir pitne vode, obramba pred poplavami… Ljudje ne cenijo dovolj mokrišč, ali pa niso seznanjeni z pomembnostjo tega ekosistema, zato je zelo ogroženo zaradi nepremišljenih posegov v ta področja. Mokrišča izsušujejo predvsem zaradi kmetijskih izrab, gradenj obrtnih con. V naši neposredni bližini imamo območje mokrišč, ki spadajo pod NATURO 2000. To so območja Blata, Mlake, Češeniške in Prevojske gmajne. V območje NATURE 2000 spada to mokrišče zaradi evropsko pomembne, ogrožene rastline KRANJSKE SITE. Z izsušitvijo in zasipavanjem močvirij, bi uničili rastišče te zelo redke in ogrožene rastline. Ni pa kranjska sita edina ogrožena rastlina. Več >> Več slik najdete v foto galeriji >> Varuhinja narave: Sonja Mlakar

Vabimo vas na redni letni občni zbor Planinskega društva Blagovica, ki bo v soboto 30.01.2010 ob 19:00 uri v podružnični šoli v Blagovici. Predlagan je naslednji dnevni red: Pozdrav Izvolitev organov občnega zbora Poročila za leto 2009 Razprava na poročila Razrešitev predsednika in članov UO Volitve predsednika in člane UO Plan v letu 2010 Razno V upanju, da se na občnem zboru srečamo, vas planinsko pozdravljamo Upravni odbor PD Blagovica

Zelo hladno nedeljsko jutro nas je v pravi zimski idili pospremilo na že 17. zimski pohod. Ogrevanje v strmino proti Golčaju nas je premalo ogrelo, da bi se tam dolgo zadržali. Na Dolinah se je topel čaj še kako prilegel in že smo hiteli do naslednjega, na Kekcu. Po sedmih urah hoje so nam ostali prijetni spomini na prehojeno pot in želja, da bi bili vsi pohodi takšni - ZIMSKI.   Več o pohodu najdete v foto galeriji >> Zapisal: Bojan Pustotnik

V A B I L O Vodniško-izletniški odsek PD Blagovica vas vabi na 17. tradicionalni Zimski pohod Golčaj - Špilk, ki bo v nedeljo 24.01.2010 ob 7:30 uri iz Blagovice. Pohod traja 6 - 7 ur in je kondicijsko zahteven. Obleka naj bo vremenu primerna, priporočajo se pohodniške palice. Hrana je iz nahrbtnika. Cena pohoda je 3,00 €, v ceno sta všteta dva čaja. Pohod je v vsakem vremenu. Pohod vodi vodniško-izletniški odsek.

<< Začetek < 2012 | 2011 | 2010 | 2009 | 2008 | 2007 | > Konec >>
 

Stran 3 od 6